Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. julija 2006.

Št. 001-22-108/06

Ljubljana, dne 19. julija 2006

dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
    O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
    ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
    (ZVDZ-B)

1. člen

V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 70/2000 – ZPolS-A) se v 6. členu dodajo drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
    »Šteje se, da so sredstva za izvedbo volitev v smislu zakonov, ki urejajo javne finance in javna naročila, zagotovljena z dnem, ki je z razpisom volitev določen kot dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila.
    Javna naročila, potrebna za izvedbo volitev, se pri rednih volitvah lahko začnejo še pred dnem razpisa volitev.
    Če zaradi rokov, ki jih zahteva izvedba volitev, ni mogoče spoštovati rokov, določenih z zakonom, ki ureja javna naročila, se javno naročilo odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave.«.

2. člen

Za prvim odstavkom 7. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
    »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
    Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.«.
    Sedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

3. člen

V celotnem besedilu zakona se besedilo »republiška volilna komisija« nadomesti z besedilom »državna volilna komisija« v ustreznih sklonih.

4. člen

V 26. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo: »Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. Za člane državne volilne komisije se višina nadomestil določi za vsak začeti mesec izvajanja volilnih opravil na osnovi osnovne plače predsednika ustavnega sodišča, in sicer za predsednika državne volilne komisije in njegovega namestnika v višini največ ene četrtine osnovne plače predsednika ustavnega sodišča, za druge člane državne volilne komisije pa v višini največ ene šestine osnovne plače predsednika ustavnega sodišča. Državna volilna komisija določi višino nadomestil v odvisnosti od udeležbe na sejah in drugih aktivnosti. V času, ko ni volitev, predsednik državne volilne komisije prejema nadomestilo v višini 10% osnovne plače predsednika ustavnega sodišča, njegov namestnik pa nadomestilo v višini 5% osnovne plače predsednika ustavnega sodišča.«.

5. člen

V 29. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Administrativne in tehnične pogoje za delovanje okrajnih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot zagotavljajo upravne enote, na katerih je sedež teh komisij.
Če izvedba javnega naročila zaradi rokov, ki jih zahteva izvedba predčasnih volitev, ali drugih resnih razlogov ni mogoča, poskrbi za tisk in distribucijo tiskanega gradiva, ki ga določi pristojni volilni organ, podjetje, ki ga zakon določa kot založnika Uradnega lista Republike Slovenije.«.

6. člen

V 34. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
»Pri imenovanju članov okrajnih volilnih komisij in njihovih namestnikov po prejšnjem odstavku se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih komisij. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane in njihove namestnike določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.«.

7. člen

Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Volilna komisija ima tajnika, ki ima lahko največ dva namestnika. Tajnika in namestnika volilna komisija imenuje izmed uradnikov.«.
Drugi odstavek se črta.

8. člen

V prvem odstavku 37. člena se za 6. točko dodajo nove 7., 8. in 9. točka, ki se glasijo:
    »7) ugotavlja, katere liste kandidatov so na ravni države prejele štiri ali več odstotkov glasov, oddanih za vse liste,
    8) skrbi za izvedbo glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije,
    9) organizira izobraževanje za člane drugih volilnih organov,«.
    Sedanja 7. točka postane 10. točka.
    Doda se četrti odstavek, ki se glasi:
    »Strokovne, administrativne in tehnične naloge za državno volilno komisijo opravlja služba državne volilne komisije. Organizacijo in delo te službe uredi državna volilna komisija z aktom. Službo državne volilne komisije vodi direktor, ki opravlja tudi naloge tajnika te komisije. Direktorja, na podlagi javnega natečaja za mandatno obdobje petih let, imenuje državna volilna komisija. Za postopek izbire, imenovanja in razrešitve se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence, in se nanašajo na generalne direktorje direktoratov, razen določb, ki omogočajo razrešitev iz nekrivdnih razlogov.«.

9. člen

V tretjem odstavku 41. člena se na koncu odstavka doda besedilo: »Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.«.

10. člen

V 43. členu se dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za kandidatne liste, na katere so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.«.

11. člen

V drugem odstavku 44. člena se beseda »sto« nadomesti z besedo »tisoč«.
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
»Za liste iz tega člena se uporablja določba šestega odstavka 43. člena tega zakona.«.

12. člen

V prvem odstavku 47. člena se besedilo »oziroma pri pristojnem krajevnem uradu.« nadomesti z besedilom »ne glede na kraj stalnega prebivališča.«.
    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    »Organi iz prejšnjega odstavka vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda vanjo ima samo pristojna volilna komisija oziroma sodišče. Če je dana podpora na način iz prejšnjega odstavka, mora predlagatelj liste kandidatov pred vložitvijo te poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev.«.
    Dodajo se četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
    »Osebe, ki so med potekom roka, določenega za predložitev list kandidatov, v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih, in osebe na prestajanju zaporne kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma pravne osebe.
    Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
    Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in se ne nahajajo v zavodih iz četrtega odstavka tega člena, lahko svojo podporo kandidatu ali listi kandidatov dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšno osebo obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev list kandidatov.
    Zahteva za izdajo obrazca iz četrtega in petega odstavka tega člena in zahteva za obisk uradne osebe iz šestega odstavka tega člena se lahko vloži najkasneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev list kandidatov.«.

13. člen

V tretjem odstavku 51. člena se pika na koncu odstavka nadomesti z vejico in doda besedilo »ki se nanašajo na določanje kandidatov na volitvah v državni zbor.«

14. člen

V 61. členu se besedilo »v sredstvih javnega obveščanja« nadomesti z besedilom »v medijih ali na drug način, ki ga določi državna volilna komisija, upoštevaje načelo čim širše obveščenosti volivcev ter načelo gospodarnosti,«.

15. člen

V prvem odstavku 62. člena se besedilo »Sredstva javnega obveščanja so dolžna« nadomesti z besedama »Mediji morajo«.
V drugem odstavku se besedilo »sredstva javnega obveščanja« nadomesti z besedo »medije«.

16. člen

Tretji odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Volilne komisije pripravijo pravočasno za vsa volišča, ki so jih določile, potrebno število prosojnih glasovalnih skrinjic, tiskane glasovnice in drugo volilno gradivo.«.

17. člen

V drugem odstavku 68. člena se črta besedilo »začne pred sedmo uro ali«, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »O tem, da se bo glasovanje na volišču končalo po 19. uri, mora okrajna volilna komisija obvestiti predstavnike list kandidatov takoj, ko je bila sprejeta takšna odločitev.«.

18. člen

V 69. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Glasovanje vodi volilni odbor, ki ga okrajna volilna komisija imenuje na način, določen v 41. členu tega zakona.
Po vsakokratnem zaključku predčasnega glasovanja se volilne skrinjice in drug volilni material zapečatijo; odpečatijo se ob vsakokratnem nadaljevanju predčasnega glasovanja in pred ugotavljanjem izida glasovanja. Državna volilna komisija določi enotne standarde varovanja volilnih skrinjic in drugega volilnega gradiva v času od predčasnega glasovanja do ugotavljanja izida glasovanja.«.

19. člen

Četrti odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nato predsednik ali član volilnega odbora obkroži zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku, volivec pa se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega odbora preveri, ali se je volivec podpisal na pravo mesto in mu izroči glasovnico. Volivcu se izroči glasovnica tudi, če se ne more ali noče podpisati. Če se ne more podpisati zaradi telesne hibe ali drugega razloga ali če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega odbora volivcu na njegovo zahtevo da pojasnilo o tehničnih vidikih glasovanja.«.

20. člen

Tretji odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če hoče glasovati oseba, katere ime je v volilnem imeniku že obkroženo in pri njenem imenu že obstaja podpis volivca, oziroma je v rubriki opombe označba o drugem načinu glasovanja, se njeno osebno ime, prebivališče in njena morebitna izjava vpišejo v zapisnik, glasovati pa ji volilni odbor ne dovoli.«.

21. člen

Za 79. členom se doda 79.a člen, ki se glasi:

»79.a člen

Okrajna volilna komisija za območje okraja določi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom. Volivci, ki želijo glasovati na tem volišču, morajo to svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Na tem volišču lahko volilna komisija omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji.
Okrajna volilna komisija določi tudi najmanj eno volišče, na katerem lahko glasujejo volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, če to svojo namero sporočijo okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, najpozneje tri dni pred dnem glasovanja.«.

22. člen

Drugi odstavek 81. člena se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se beseda »sedem« nadomesti z besedo »deset«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

23. člen

82. člen se spremeni tako, da se glasi:
    »Volivci, ki so vpisani v evidenco volilne pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto.
    Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, če to sporočijo državni volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum.
    Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta.
    Za glasovanje po pošti v tujini in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za glasovanje v Republiki Sloveniji.
    Ne glede na določbe 73. in 74. člena tega zakona se lahko glasovanje opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote in volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec izrazi svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje, ali ime liste kandidatov, za katero glasuje.«.

24. člen

Naslov X. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »X. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA PO VOLILNIH KOMISIJAH«.

25. člen

87. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Okrajna volilna komisija ugotovi za območje volilnega okraja, koliko volivcev je vpisanih v volilni imenik, koliko jih je na voliščih glasovalo po volilnem imeniku in koliko jih je glasovalo s potrdili, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih ter koliko glasov so dobili posamezni kandidati in posamezne liste kandidatov. Volilna komisija ugotovi tudi izid glasovanja po pošti, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja, razen za glasovnice, ki so prispele iz tujine. Pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti iz tujine se upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja.«.

26. člen

Za 89. členom se doda 89.a člen, ki se glasi:

»89.a člen

Državna volilna komisija ugotovi za območje države, koliko glasov so dobili posamezni kandidati z liste po volilnih okrajih, koliko glasov so dobile liste po volilnih enotah in skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov na območju države. Pri tem volilna komisija upošteva tudi izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije in po pošti iz tujine, ki je prispela v državno volilno komisijo v roku iz 87. člena tega zakona. Izid glasovanja iz prejšnjega stavka državna volilna komisija ugotavlja po volilnih okrajih.
Državna volilna komisija sporoči volilnim komisijam volilnih enot končni izid glasovanja za posamezno volilno enoto.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja za območje države državna volilna komisija ugotovi, katere liste kandidatov oziroma istoimenske liste kandidatov so na območju države dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, oddanih za vse liste na območju države, in se upoštevajo pri delitvi mandatov.«.

27. člen

Za 89.a členom se doda naslov poglavja, ki se glasi: »X.a UGOTAVLJANJE IZIDA VOLITEV«.

28. člen

V besedilu 90. člena, ki postane prvi odstavek, se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »povečanim za ena, kar se zaokroži na celo število navzgor«.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lista, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona, mandata ne pridobi.«.

29. člen

92. člen se spremeni tako, da se glasi:
    »Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah.
    Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile liste oziroma istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od 1 do 88 (d'Hondtov sistem).
    Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.
    Mandati iz prvega odstavka tega člena se dodelijo listam oziroma istoimenskim listam po vrstnem redu najvišjih količnikov iz prejšnjega odstavka, pri čemer se višji količniki štejejo kot mandati, ki jih je lista oziroma istoimenska lista prejela na podlagi 90. člena tega zakona.
    Če bi kateri od list oziroma istoimenskih list pri delitvi mandatov v skladu s prvim odstavkom tega člena pripadlo manj mandatov, kakor jih je dobila pri delitvi na ravni volilne enote, se pri ugotavljanju, koliko mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam na podlagi seštevkov glasov na ravni države, upošteva zmanjšano skupno število mandatov, ki jih je treba še razdeliti na ravni države.«.

30. člen

Drugi odstavek 93. člena se črta.

31. člen

110. člen se spremeni tako, da se glasi:
    »Z globo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
    1. kdor ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona,
    2. kdor agitira na volišču (65. člen),
    3. kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča (75. člen),
    4. kdor moti red na volišču (78. člen).
    Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek, kdor v nasprotju z 78. členom tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem ali kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo pripelje sam.
    Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona.
    Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona.
    Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz 75. in 78. člena tega zakona opravlja Policija, za kršitve iz 5. in 65. člena tega zakona pa ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

Osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravice biti voljene, imajo pa pravico voliti.
Na predlog osebe, ki je upravičena vložiti predlog za uvedbo postopka iz prejšnjega odstavka, sodišče odloči o volilni pravici osebe iz prejšnjega odstavka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 2. člena tega zakona.

33. člen

Ne glede na določbi 10. in 11. člena tega zakona na prvih volitvah v državni zbor, ki bodo izvedene po uveljavitvi tega zakona, noben spol na kandidatni listi ne sme biti zastopan z manj kakor 25% od dejanskega skupnega števila kandidatk in kandidatov na kandidatni listi.

34. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona sedanji tajnik republiške volilne komisije nastopi petletni mandat direktorja službe državne volilne komisije.

35. člen

Določbe 16. in drugih členov tega zakona, ki se nanašajo na uvedbo prosojnih glasovalnih skrinjic, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2007.

36. člen

Ne glede na določbe Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) se volilni imeniki sestavijo tako, da se v njih določi tudi prostor za podpis volivca, in izročijo pristojnim volilnim komisijam deveti dan pred dnem glasovanja.

37. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 004-01/92-3/75

Ljubljana, dne 11. julija 2006

EPA 755-IV

Predsednik
    Državnega zbora
    Republike Slovenije
    France Cukjati, dr. med., l.r.